Izlet na primorsko – Manče

16 Februar, 2009

Bližal se je vikend, končno je bilo napovedano dokaj lepo vreme (sj veste kakšno je bilo več ali manj januarsko vreme) in ker sem človek, ki rad hodi po naravi, tudi v neznano, so se mi misli osredotočale k vprašanju kam na izlet v soboto. Vprašam fanta, odgovor: “kamor ti hočeš lubica”, ha pa je spet vse na meni :)

Sobota…
Vstanem bolj zgodaj (ob 8h zjutri), se spravim na internet in brskam in iščem izelete po primorski (tam naj bi bil sonček, v LJ pa itak megla). Izmed množice ponudb turističnih kmetij, vinskih kleti itd. sem našla tudi peščico izletov. Med njimi je bil tudi ta, ki sem ga izbrala (to je bila pot v neznano). Nato sem ob 10h zbudila fanta.

Izlet…
Vasica Manče, do katere pridete po stari cesti proti Vipavi. Z nje zavijete pri odcepu za Štanjel in po 1 km ste v Mančah. Parkirate lahko na parkirišču pred trgovino (tam nisva upala avta pustit, da se mu nebi kaj zgodilo) ali pa na koncu vasi nasproti avtobusne postaje, pri turistični tabli (ta je bila porušena). No midva sva najprej krožno prevozila celo vas in navsezadnje res parkirala na koncu vasi (če greš po spodnji cesti) nasproti avtobusne postaje, pri smeteh (tam sva bila že na začetku). Bilo je zelo zanimivo, saj okoli ni bilo nikogar, ni bilo trum izletnikov, kot smo ponavadi vajeni. Niti enega samcatega izletnika ni bilo, samo sapica vetra in svež zrak.

Manče…
Lahko bi rekla, da se tudi v Sloveniji lahko čas ustavi in se vrnemo 30 let nazaj, v dobo kmetovanja. V vasi so predvsem kmetije z zelo staro kmetijsko mehanizacijo in vse polno šare razsute po dvoriščih, kot se je včasih na kmetijah spodobilo. Pri eni je bil privezan lušten zlati prinašalec, vsaj tako je zgledal čez okno avtomobila. Ko pa sva mimo prišla peš, se pasja zverina skoraj strgala z verige, zato sva malo hitreje stopila. No, odpravila sva se proti trdnjavi. Ne bom napisala, da iz ceste zaviješ levo, nadaljuješ po asfaltu, nato desno, pa spet levo, nato po makedamu… kot so navajali na internetu, ker midva se po tistih navodilih nisva znajdla. Vi pojdite po občutku. Morate se podati čez vas, se malo vzpeti, saj je grad na hribu, konec poti proti gradu je pa res makadam. Nimate zgrešit, saj je hrib samo na eni strani vasi, na drugi stani je pa ravnina, torej … :) Hoje je vsega skupaj največ 15 min, pa položno je.

Graščina…
… je res mogočna. Sicer več ali manj zapuščena, ampak čisto lahko se vživiš v vrtove, ko si predstavljaš kakšni so bili nekoč. Razgled z razgledne terase na celo dolino in gorice na hribčkih je res lep. Kaj bo šele spomladi in poleti, ko bo vse zeleno. Malo sva povandrala okrog in si graščino razlgedala z vseh strani.

Dvorec nad med goricami nad vasjo Manče

Dvorec nad med goricami nad vasjo Manče

Okolica…
Hja, seveda je na internetu tudi pisalo, da se da od graščine levo, pa desno, pa levo, pa po makadamu… narediti eno krožno pot. Itak nama ni bilo usojeno slediti po njihovih navodilih, zato sva pristala na enem hribčku, v enem vinogradu na klopci s super razgledom, kjer pa se je pot tudi končala. “Pa probajva drugo pot”, sva rekla, in ni bilo ne duha ne sluha o krožni poti. Pristala sva v drugem vinogradu malo višje, kjer je bilo še lepše. Od tam se je pot nadaljevala na druge hribčke, polne vinogradov, nisi videl konca. Tukaj sva izlet počasi zaključila, prehodila sva velik, hkrati pa si zadala idealen kolesarski izlet spomladi ali poleti. Po teh goricah se povsod pride, najbrz tudi do štanjela na sosednjem hribu. Super bo :)

Vrnila sva se k avtomobilu, na poti skozi vas srečala celo 2 ali 3 ljudi, ki so nekaj delali zunaj, in vsi so naju čukasto gledali in si mislili kaj zaboga se tadva sprehajata po tej zabačeni vasi, he he. Nato pa nazaj v LJ.

Bil je prijeten izlet, nenavaden, ampak kot sem rekla, poleti s kolesom, zakon…

  • Share/Bookmark